Znaki bolezni: gliva napada listje, steblo in plodove. Sivo-rjave pege nepravilne oblike najprej opazimo ob robovih spodnjih listov. Pri višji vlagi se na spodnji strani pojavlja bela prevleka. Na steblu se pojavljajo temne pege elipsaste oblike, na zelenih plodovih pa opazimo temnejše vdrte pege, ki postajajo bronaste barve.

Pogoji za okužbo: bolezen se pojavlja tako na prostem kot v zavarovanem prostoru. Izvor primarnih okužb so največkrat okužene rastline krompirja, bolj poredko pa trajne spore, ki se preko zime oblikujejo v okuženih ostankih paradižnika (krompirja). Grmaste sorte paradižnika so bolj ogrožene kot sorte, ki jih gojimo na oporah. Sadimo jih namreč bolj na gosto, imajo več listja in zaradi tega se na njih zadržuje vlaga dalj časa. To pa so ugodni pogoji za razvoj bolezni. Bolezen potrebuje za širjenje obdobje toplega in vlažnega vremena. Temperatura mora biti v tem obdobju 20 ° C ali več in na listih (plodovih) 6-12 ur voda (kapljice dežja, rosa).

Zatiranje: pokazal se je dober stranski učinek gnojila Nutri-phite PK na zatiranje krompirjeve plesni. Agrotehnični ukrepi: širok kolobar brez krompirja, odstranjevanje samosevcov krompirja, sajenje bolj odpornih hibridov, široke medvrstne razdalje, redno in pravočasno odstranjevanje zalistnikov, odstanjevanje listov pod nastavljenimi plodovi (ko je plod za oreh debel) in poceli rastlini do 6 na teden. Kemično zatiranje: učinkoviti so bakreni pripravki, kot je npr. Nordox ali Galben M ali Pergado MZ.

Trohnenje paradižnikovega stebla (Didymella lycopersici) 

Znaki bolezni: venenje in sušenje cele rastline. Poškodbe se pojavljaju na dnu stebla, pege so vdrte, suhe, na začetkurjave, pozneje sive.

Zatiranje: preventivni agrotehnični  ukrepi: odstranjevanje in uničenje ostankov, dezinfekcija armature, zalivanje sadik takoj po vzniku. Kemično zatiranje: uporabimo pripravke na bazi difenkonazola.